Francoska kuhinja je verjetno najslovitejša na svetu. Narod galskega petelina je iz hrane naredil del svoje narodne kulture in jo povzdignil v umetnost. Odlikuje jo pestrost, bogata uporaba zelenjave in sadja, priljubljenost svežih živil in nenazadnje odlični siri in izvrstna vina.
Francozi začnejo dan z zajtrkom, nadaljujejo s kosilom, popoldne kaj prigriznejo, toda glavni hod dneva je večerja, ki se streže okoli osme ure zvečer. Značilna živila, ki jih najdete na francoski mizi skoraj ob vsaki hrani, so siri in bel kruh, pri čemer sire običajno jedo ob koncu obroka. Najobičajnejši kruh ni pri nas tipična štruca, ampak bageta. Beli kruh je hrustljav, nadihan in se ob jedi prelamlja z rokami.
Francoska kuhinja ni enovita, razlikuje se od pokrajine do pokrajine.
Alzaška kuhinja Pokrajina na meji med Francijo in Nemčijo ponuja najboljše obeh narodnih kuhinj. Tamkajšnji prebivalci so ljubitelji piva, največji v Franciji, tu se varita na primer Kronenbourg ali Fischer. Ne odrekajo se niti pivu, slovi tamkajšnji beli rizling. Pri postaja priljubljen slani kolač, ali kiš (quiche). Specialiteta je kislo zelje s klobaso ali prekajenim mesom, na primer svinjskim.
Bretonska kuhinja
Pokrajina Bretanja je zaslovela s čudovito, čeravno grobo obalo in palačinkami, ki jim pravijo crêpes. Jedí se na slano i na sladko, polnijo jih, s čimer koli vam pade na pamet – sirom, mesom, ribami, zelenjavo, čokolado ali na primer sladoledom.
Specialiteta obmorske pokrajine so seveda ribe, med katerimi predvsem sardine, tuna, atlantski list, a tudi razni morski „stvori“ kot jastogi in školjke.
Normandijska kuhinja
Normandija je pokrajina, ki meji na Bretanijo, toda precej bogatejša, kar zadeva poljedelstvo. Pašniki nudijo bogato krmo živini, ki se prosto pase in je osnova normandijskega jedilnika, naj gre za meso ali mlečne izdelke. Vzrejajo prašiče, iz katerih delajo odlične klobase. Normandija je tudi pomembna proizvajalka jabolk, ki so se jih naučili pripravljati na najrazličnejše načine in Francozi bi ne bili uživači, če ne bi našli način, kako iz jabolk iztisniti delikatesnih alkoholnih pijač kot na primer cider ali močnejši calvados. Tipični predstavnik hranilne normandijske kuhinje je gosta zelenjavna juha iz nekaj vrst rib, zelenjave, školjk, rakcev, kuhana v belem vinu in smetani.
Burgundija
Za rodovitno Burgundija so značilni vinske trte in pašniki polni živine. Imajo jo za zibelko francoske kuhinje. Kako bi ne bila, ko pa od tod izvira bourguignonne (govedina na vinu) ali coq au vin (petelin na vinu). Ostali značilni predstavniki burgundijske kuhinje so divjad, gobe, sladkovodne ribe in smetana. Na svet sta tu prišla dijonska gorčica in cassis.
Kuhinja Biskajskega zaliva Ozemlje jugozahodne Francije ob meji s Španijo razveseljuje z gastronomijo, ki temelji na morskih ribah in sadežih. Je rojstni kraj bordojca, vina, ki se obilno uporablja tudi pri kuhi, znana žgana pijača je armagnac, ki je podoben konjaku. Tamkajšnja kuhinja združuje francoske in španske sestavine, tako tu v restavracijah pogosto naletite na paello. Priljubljeno meso je gosje in račje, jerebičje, toda tudi grlice, drozgi ali strnadi.
Provansalska kuhinja Provansalska kuhinja je v veliki meri podobna tipični sredozemski – torej italijanski ali grški. Obilno uporablja olivno olje, zelenjavo in morske sadeže. Provanso označuje vonj zelišč, ki jih gojijo na poljih in bogata aromatska proizvodnja se odraža tudi na tamkajšnji kuhinji. Timijan, pehtran, bazilika, kadulja, janež in lovor se pojavljajo v vseh dobrotah iz tako priljubljene jagnjetine ali zajčjega mesa. Provansalska specialiteta je ribja juha bouillabaisse, ki se pripravi iz nekaj vrst rib, začinjena z žafranom in drugimi zelišči.
Južno sonce daje moč paradižnikom, artičokam in jajčevcem, ki predstavljajo zelenjavno osnovo za številne jedi. Tankočutne duše ne bi smel okušati znamenitih paštet, saj bi lahko imele slabo vest, da je en grižljaj stal življenja mnogo drozgov in škrjancev.