Izvor francoskega prebivalstva ni tako enoznačen kot pri ostalih narodih. Že od začetka zgodovine so se tu mešale štiri etnične skupine – Galci, Latinici, Kelti in Germani, katerih potomci sestavljajo današnje prebivalstvo. Ostali veliki valovi priseljevanja so se zgodili v času 19. stoletja iz Belgije, Italije, Španije, Portugalske, Poljske, Armenije, Vzhodne Evrope, Afrike ali Arabskih dežel pa tudi Kitajske. Za tedanji čas kozmopolitska francoska družba jih je sprejela in začelo se je ponovno mešanje narodnosti. Danes ocenjujejo, da ima 40 % Francozov prednika iz katerega izmed teh valov priseljevanja, zaradi česar Francija sodi med ene izmed najbolj raznovrstnih držav poleg Kanade ali Združenih držav.
Uradni jezik je francoščina in njena narečja, za njo se najpogosteje uporabljata nemščina in arabščina.
Kar zadeva veroizpoved, je Francija tradicionalno rimskokatoliška dežela. Svobodo veroizpovedi zagotavlja ustava, ki določa, da se državne institucije ne smejo posegati v vprašanja vere, Cerkev pa se ne sme mešati v politiko.
Zaradi praznjenja podeželja v drugi polovici dvajsetega stoletja je prišlo do odklonu od katoliške cerkve, po raziskavi iz leta 2003 ima 41 % ljudi obstoj boga za izključen, 33 % se jih ima bolj za ateiste in 51 % ljudi je o sebi zatrdilo, da so krščanske vere. Druga najštevilčnejša veroizpoved je muslimanska, sledita protestantska in judovska.