Provansa s svojimi značilnimi vijoličnimi polji sivke slovi kot ena izmed najlepših francoskih pokrajin. Ozemlje, ki ga z juga zamejuje Sredozemsko morje, na vzhodu italijanska meja, na severu Alpe in na zahodu reka Rhône je navdihovalo številne umetnike, med občudovalce so se šteli Cézanne, Matisse, Van Gogh a veliko drugih.
Če ob imenu Provansa pomislite na besedo provinca, to ni naključje – ta pokrajina je bila prva rimska severna provinca izven ozemlja Italije in ime, ki so ji ga nadeli Rimljani, se je obdržalo do danes.
Provansa je polna lepot – privlačna, raznolika pokrajina, posejana s polji sivke, na severu in zahodu razbrazdana z griči in skalami, ki se dvigajo proti Alpam, na jugu obala s plažami, obdana s številnimi otočki. Provansa je pokrajina, skozi katero se je sprehodila zgodovina in za seboj pustila veliko sledi v podobi zgodovinskih mest, arhitekturnih spomenikov in opomb.
V štirinajstem stoletju je postala oder drame, ki se je vpisala v zgodovino kot avignonsko zajetje papežev. Morda se z ur zgodovine spomnite, da je francoski kralj Filip IV. Francoski na mesto prejšnjega papeža postavil novega, s katerim bi lahko manipuliral. Leta 1309 se je moral papeški dvor preseliti v Avignon. Zajetje se je končalo leta 1378, toda potem se je zgodila papeška shizma, torej obstoj dveh, celo treh papežev hkrati. Spor je rešil šele rimski kralj Zigmund.
Mesto Avignon na bregu reke Rhône je vpisano na seznam svetovne dediščine UNESCO in je nedvomno vredno obiska. Njegov simbol je Avignonski most (Pont Saint-Bénezet), katerega štirje ohranjeni oboki od prvotnih dvaindvajsetih se v polovici končajo v reki Rhône. Potem je tu seveda še spomenik o zgoraj omenjeni zgodbi – Papeška palača z obzidjem iz 14. stoletja.
Spomin na grofa Monte Christa, ali Edmonda Dantèse – najbolj znanega literarnega zapornika (morda skupaj z Metuljem) ponuja pristanišče Marseille, glavno mesto Provanse in po Parizu drugo največje mesto Francije. Kozmopolitska metropola s skoraj 1, 4 milijoni prebivalcev je morda dom vseh svetovnih narodov, katerih pripadnike je sem na ladjah zaplula usoda. Nedaleč od mesta ležijo Frioulski otoki, vključno z otokom z znanim zaporom, od koder je ušel Dumasov zapornik.
Marseille je tudi rojstno mesto junaške Marseljeze, ki so si jo med Veliko francosko revolucijo prepevali prostovoljci na pohodu nad Pariz in si jo je narod galskega petelina izbral za svojo himno.
Med najzanimivejše spomenike Provanse, ki so vneseni na seznam UNESCO, sodi akvadukt Pont du Gard iz rimskih časov, ki je 49 metrov visok in kar 275 metrov dolg. Še en rimski spomenik je amfiteater v Orange iz 1. stoletja, ki ga uvrščajo med najbolje ohranjene na svetu. Zgodovinsko mesto Orange si zasluži pozornost tudi zaradi sebe samega. Mesto Arles so ustanovili Galci, Julij Cezar pa ga je povišal v rimsko vojaško kolonijo, pozneje je postalo glavno mesto Galije. Iz tega obdobja je ohranjena očarljiva rimska arena.
Od naravnih znamenitosti pri obisku Provanse ne bi smeli izpustiti naravni rezervat Camargue, največja evropska delta gosti kar 400 vrst živali, vključno s plamenci, biki in kamarškimi konji.
Še ena izmed naravnih lepot, s katerimi je Provansa zaslovela, je pogorje Luberon, ki je od leta 1977 zaščiteno. Za skalnato pokrajino so značilni apnenčasti vrhovi, zeleni gozdovi, polja sivke, gradovi in visoko ležeče vasice.
Na seznam UNESCO je bil vnesen tudi Mont Ventoux, 1912 m visok vrh v jugovzhodnem delu Provansalskih Alp. K gorskim čudesom spada kanjon Grand canyon du Verdon, eden izmed najglobljih kanjonov v Evropi, ki se vije vzdolž reke Verdon na meji med Provansalskimi in Primorskimi Alpami. Mestoma je do 700 metrov globok, 21 km dolg in v najožjih mestih so skalnate stene oddaljene borih 6 metrov.