Notredamska katedrala sodi med zakladnice gotske arhitekture na svetu. Svoj delež pri tem ima Victor Hugo, ki je tja umestil dogajanje v slavnem romanu Notredamska cerkev v Parizu, toda predvsem pa monumentalnost same zgradbe. Na kraju romanske cerkve jo je dal zgraditi pariški škof Maurice de Sully, pri čemer je bila gradnja končana leta 1345. Od tedaj je matična katedrala pariške rimskokatoliške škofije. Njeni prostori so bili priča mnogim kronanjem, na primer Henrika IV. Navarskega za francoskega kralja ali Napoleona Bonaparta. Leta 1920 je tu potekala kanonizacija Jeanne d’Arc.
Gotska arhitektura navdušuje z zračnostjo in čistimi linijami,dva čelna stolpa segata v višino 65 metrov, severni je odprt za javnost, južni pa gosti slavni zvon Emanuel, ki tehta 13 ton. Pročelje je okrašeno z mnogo kipi in žlebovi, ki so imeli za nalogo odganjati zlo. Tudi notranjost ponuja fascinanten pogled na verske poslikave in freske.